TOMAŽ RODE

Tomaž Rode je vodja in umetniški vodja Mladega slovenskega baleta. Z njim je postavil Valse fresco, Pas de trois iz baleta Gusar, Carmen – balet v dveh dejanjih, Pas de deux Princese Florine in Plave ptice iz baleta Trnuljčica in Božično pravljico. 

Tomaž Rode je leta 1987 diplomiral na Srednji glasbeni in baletni šoli v Ljubljani. Kasneje se je izpopolnjeval še Konstatinu Sergejevu, Nataliji Dudinskaji in Inni Zubkovskaji. Po končanem šolanju je med leti 1988 do 1992 član baleta SNG Opera in balet Ljubljana, kjer pleše vidnejše vloge klasičnega in sodobnega baletnega repertoarja, med njimi Albrechta in Hilariona v Giselle, Povodnega moža v Povodnem možu, Dvoržakovo simfonijo Iz novega sveta v koreografiji Ida Andersona in druge. Poleti leta 1992 ga povabijo na gostovanje v Italijo, kjer kot Princ Siegfried v Labodjem jezeru in kot Franz v Coppeliji nastopi v Rimu, Napoliju, Anconi in Treviju. Leta 1992 ga umetniška pot ponese v Muenchen, kjer postane član baleta Državnega Bavarskega gledališča Gaertnerplatz, leta 1993 pa je promoviran v solista. V tem času pleše najpomembnejše vloge železnega klasičnega in sodobnega baletnega repertoarja. Leta 1993 se udeleži Tekmovanja mladih slovenskih baletnih plesalcev in osvoji Zlato plaketo in Grand prix ter mednarodnega baletnega tekmovanja v Moskvi. Leta 1997 se vrne v Ljubljano, kjer pleše nosilne vloge železnega baletnega repertoarja. Leta 1998 prejme Župančičevo nagrado za vlogi Romea v baletu Romeo in Julija (koreograf: Istvan Herzog) in za vlogo Franza v baletu Coppelia na Montmartru (koreograf: Youri Vamosh). Še istega leta postane umetniški vodja ljubljanskega baleta, ki ga vodi do leta 2000. Leta 2001 mu je ob svetovnem praznovanju 100 letnice rojstva koreografa Kurta Jossa v Jossovem baletu Zelena miza zaupan častni nastop v vlogi Smrti, ki velja za največji izziv med vsemi kreacijami vlog 20 stoletja. Od tedaj dalje tri leta deluje kot svobodni baletni umetnik in pleše v Muenchenu,  Krefeldu, Moenchengladbachu in v Zagrebu, kjer kasneje kot solist deluje do leta 2006, ko namerava zaključiti svojo aktivno baletno kariero. Leta 2007 ga v Slovenskem narodnem gledališču Opera in balet Ljubljana povabijo, da prevzame zahtevno vlogo Don Kihota v baletu Don Kihot, s katerim se po letu dni plesnega premora vrne na oder, sprva kot gost, od leta 2007 do 2009 pa kot stalni član. Od leta 2008 dalje deluje tudi na pedagoškem področju. Leta 2009 postane predsednik Društva baletnih umetnikov Slovenije, krovne organizacije in najvišjega strokovnega organa s področja profesionalne baletne umetnosti v Republiki Sloveniji, katerega vodi še danes. Gostoval je v Rusiji (Moskva, St Peterburg, Odessa), Ukrajini (Kiew), Belorusiji (Minsk), v Italiji, Franciji, Angliji, na Škotskem, v Nemčiji in drugje.

Večje vloge:

  • Ziegfried, Rothbart (Labodje jezero); Albrecht, Hilarion (Giselle), Don Jose (Carmen); Princ, Drosselmayer (Hrestač); Princ Desireé (Trnuljčica);; Theseus (Sen kresne noči); Peer (Peer Gynt); Lucentio (Ukročena trmoglavka); Romeo (Romeo in Julija); Franz (Coppelia); Pelleas (Pelleas in Melisande); Basil, Don Kihot (Don Kihot); Smrt, Zastavnik (Zelena miza); Kraljevič, Mladenič (Žar ptica); Faust (Faust); Mandarin (Čudežni mandarin); Otello, Jago (The Moor`s Pavane); Jean (Gospodična Julija); Povodni mož (Povodni mož) in mnoge druge.

Sodelovanje v koreografijah in z koreografi:

  • Pia in Pino Mlakar, Milko Šparemblek, Ivo Kosi, Vlasto Dedovič, Henrik Neubauer, Hans van Mannen, Youri Vamosh, Kurt Joss, John Cranko, Uwe Sholz, Tom Shiling, Jiri Killian, Guenter Pick, Heidrun Scwaarz, Philip Taylor, Peter Breuer in mnogi drugi. 

Koreografije:

  • Mrtvi otok (S. Rachmaninov), v gledališču Gaertnerplatz v Muenchenu
  • Trio (S. Rachmaninov), pri Russian Ballet Society v Edinburgu in v gledališču Gaertnerplatz v Muenchenu.
  • Leta 2009 je za GŠ Vrhnika napisal scenarij za baletno pravljico v enem dejanju, Babica in lonec pravljic, jo koreografiral, režiral. Pravljico je leta 2012 v sodelovanju z DBUS uprizorila tudi Glasbena šola Kranj.